Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 8. september ― Razstava Druga stran oceana odpira polje razmisleka o spominjanju, minevanju in arhiviranju kot temeljnih načinih človeškega obstoja. V ospredju ni zgolj vračanje k umetnikovemu osebnemu in umetniškemu arhivu, temveč intenzivno prevpraševanje same narave in konstrukcije spomina. S sopostavitvijo njegove slikarske serije in izbranih del iz arhiva se vzpostavlja časovna napetost, skozi katero se razkrivajo ponavljajoči se vzorci, premiki, vrzeli in ponovni povratki v umetnikovem opusu. Arhiv pri tem služi kot zgoščena plast že ustvarjenega, ob kateri se sedanja praksa izkazuje kot proces nenehnega kopičenja, izbire, premestitve in transformacije. Obiskovalci in obiskovalke se v prostoru najprej srečajo s preteklimi deli, ki niso predstavljena kot pregledna likovna kronologija, temveč kot prostorska instalacija, ki izpostavlja depojski način bivanja umetnin. S ponovno materialno aktivacijo arhiva v obliki prostorske in materialne izkušnje umetnik predstavlja nova izhodišča, hkrati pa tudi refleksijo o dosedanjem delu. Središče razstave zaseda nova slikarska serija, ki je prav tako neločljivo prepletena z arhivskimi fragmenti: z avtorjevimi otroškimi risbami, s fragmenti del slikarskih prijateljev in kolegov, z odrezki lastnih preteklih projektov in z drobci vsakdanjosti. Ti elementi so aktivni soustvarjalci, ki s postopki kolažiranja, prekrivanja, rezanja in ponovnega sestavljanja vzpostavljajo dinamično časovno razmerje – preteklost se ne ohranja kot zamrznjen eksponat, temveč kot živa, tipna plast, ki se stalno spreminja in oblikuje sedanjost. Slikarska platna tako postanejo svojevrstni zemljevidi spominjanja, polni materialnih sledi, ki so se nabirale skozi desetletja. Na novo rekonstruirane risbe iz otroštva, najdeni predmeti, kosi tkanin, fragmenti tujih in lastnih del – vse to vstopa v slikarski proces kot nosilec preteklih kontekstov, nato pa se skozi izbor, premestitev in plastenje sestavlja v nova pomenska razmerja. Dela delujejo kot asemblaž materialnega in č

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. september ― Razstava Druga stran oceana odpira polje razmisleka o spominjanju, minevanju in arhiviranju kot temeljnih načinih človeškega obstoja. V ospredju ni zgolj vračanje k umetnikovemu osebnemu in umetniškemu arhivu, temveč intenzivno prevpraševanje same narave in konstrukcije spomina. S sopostavitvijo njegove slikarske serije in izbranih del iz arhiva se vzpostavlja časovna napetost, skozi katero se razkrivajo ponavljajoči se vzorci, premiki, vrzeli in ponovni povratki v umetnikovem opusu. Arhiv pri tem služi kot zgoščena plast že ustvarjenega, ob kateri se sedanja praksa izkazuje kot proces nenehnega kopičenja, izbire, premestitve in transformacije. Obiskovalci in obiskovalke se v prostoru najprej srečajo s preteklimi deli, ki niso predstavljena kot pregledna likovna kronologija, temveč kot prostorska instalacija, ki izpostavlja depojski način bivanja umetnin. S ponovno materialno aktivacijo arhiva v obliki prostorske in materialne izkušnje umetnik predstavlja nova izhodišča, hkrati pa tudi refleksijo o dosedanjem delu. Središče razstave zaseda nova slikarska serija, ki je prav tako neločljivo prepletena z arhivskimi fragmenti: z avtorjevimi otroškimi risbami, s fragmenti del slikarskih prijateljev in kolegov, z odrezki lastnih preteklih projektov in z drobci vsakdanjosti. Ti elementi so aktivni soustvarjalci, ki s postopki kolažiranja, prekrivanja, rezanja in ponovnega sestavljanja vzpostavljajo dinamično časovno razmerje – preteklost se ne ohranja kot zamrznjen eksponat, temveč kot živa, tipna plast, ki se stalno spreminja in oblikuje sedanjost. Slikarska platna tako postanejo svojevrstni zemljevidi spominjanja, polni materialnih sledi, ki so se nabirale skozi desetletja. Na novo rekonstruirane risbe iz otroštva, najdeni predmeti, kosi tkanin, fragmenti tujih in lastnih del – vse to vstopa v slikarski proces kot nosilec preteklih kontekstov, nato pa se skozi izbor, premestitev in plastenje sestavlja v nova pomenska razmerja. Dela delujejo kot asemblaž materialnega in č

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. september ― Razstava Komplic zajema novo serijo kiparskih del umetnice Yein Lee. Zasnovana je bila posebej za Galerijo Parter ter obsega pet skulptur in bazensko talno instalacijo. Dela, ki se raztezajo tudi v arhitekturo galerije, tvorijo krajino negotovih odnosov, v kateri umetnica raziskuje materialno nestabilnost in prostorsko negotovost. V središču skulptur in instalacij Yein Lee je stanje materialnega postajanja. Umetnica se oblik in snovi ne loteva kot nespremenljivih entitet, temveč kot mest nenehnega preobražanja, ta mesta pa oblikujejo sile, ki se izmikajo stabilnemu nadzoru. V umetniški praksi Yein Lee so procesi preoblikovanja, razobličenja in prilagajanja nerazdružljivo povezani s splošnejšim kontekstom ekološkega stresa in geopolitičnega stanja, v katerem so okolja, infrastrukture in telesa vse bolj izpostavljeni pritisku in izčrpanosti, kar ustvarja vsesplošno nestabilnost. Vendar njena dela snovi ne predstavljajo kot nečesa pasivnega oziroma inertnega, temveč postavljajo v ospredje njeno sposobnost, da se pod pritiskom odziva, spreminja in reorganizira. Snov se tako kaže kot aktivna in relacijska, saj se v odgovor na napetosti in negotovosti, ki so sestavni del sodobne okoljske in politične realnosti, nenehno spreminja. V tem okviru se dela Yein Lee porajajo skozi procese obrabe, kopičenja ter zgolj začasnega in krhkega ravnovesja. Površine se zdijo razpokane, materialne prvine se nagibajo oziroma visijo v negotovih povezavah, skulpturalno polje pa je videti kot krajina napetosti. Pet skulptur je po Galeriji Parter razporejenih tako, da ne tvorijo vnaprej določenega vzorca oziroma centralizirane postavitve. Dela so različnih velikosti. Nekatera stojijo samostojno, druga pa so zbrana v ohlapne skupke, zato so točke pozornosti neenakomerno porazdeljene po prostoru. S stropa visi večji skulpturalni element, katerega oblika se zrcali v gladki površini bazena pod njim. Odsev ustvarja vertikalno os, ki visečo skulpturo povezuje z zrcaljenimi geometrijami prostora okol

Galerija Prešernovih nagrajencev, 3. september ― Spoštovani,vljudno vas vabimo na predstavitev knjige Med morjem in kamnom – Slovenska umetnost tržaškega in primorskega prostora, ki je nastala v sodelovanju z Goriškim muzejem Kromberk in Mestno galerijo Nova Gorica.Tržaški in primorski kulturni prostor bosta predstavili njegovi odlični poznavalki prof. dr. Marta Verginella in dr. Tatjana Rojc, Breda Ilich Klančnik bo spregovorila o predstavljenih ustvarjalcih, Marko Arnež pa o zasnovi in nastajanju celotnega projekta.Predstavitev bo v petek, 11. septembra 2026, ob 18. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj.Prisrčno vabljeni! evabilo.jpg